Biološki odpadki

Biološki (organski) odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, predstavljajo več kot tretjino vseh gospodinjskih odpadkov. Če izločimo biološke odpadke od ostalih odpadkov, jih lahko predelamo v kompost oziroma humus (jih kompostiramo). Kompostiranje lahko izvajamo doma na hišnem ali kuhinjskem kompostniku ali pa na centru za ravnanje z odpadki, kot je kompostarna v Mozlju. Z izločitvijo biorazgradljivega dela odpadkov preprečimo nekontrolirano gnitje in razkrajanje odpadkov na odlagališčih ter onesnaževanje zraka in podtalnice, hkrati pa lahko pridobimo dragoceno naravno gnojilo, s katerim nadomestimo umetna gnojila. Če biološke odpadke zbiramo in predelujemo ločeno, bistveno zmanjšamo potrebe po odlagalnem prostoru na odlagališčih.

Med biološke odpadke sodijo vsi odpadki, ki se pod vplivom vremena in z delovanjem mikro- in makrookrganizmov razgradijo v humus. To so ostanki zelenjave in sadja, ki nastanejo pri pripravi hrane, ostanki kuhane hrane, pokvarjeni prehrambni izdelki (npr. siri, salame, kruh, paštete,…), papirnate brisače in robčki, papirnati podstavki, papirnati kozarci in krožnički, čajne vrečke, kavna usedlina, jajčne lupine, listje, trava, odrezki vej in žive meje, stara zemlja in lončnice, moker papir,…

POMEMBNO!!

Biološke odpadke odlagamo v biorazgradljivih vrečkah ali jih zavijemo v papir ali papirnate vrečke, nikoli pa jih ne oddajamo v plastičnih vrečkah. Biorazgradljive vrečke lahko kupite tudi na naši blagajni vsak delovnik med 8. in 10. uro ter med 11. in 13. uro. Cena pakiranja 30 – ih vreč velikosti 10 l znaša 2,70 €.

Med biološke odpadke NE SODIJO odpadki, ki se ne razgradijo ali so nevarni za okolje, kot so plastične vrečke, plastični lončki, žličke, folije, cigaretni filtri, tetrapaki, iztrebki malih živali, plenice, drugi higienski izdelki, pesek, ostanki olj in masti, zdravila,…

Navodila za ločevanje bioloških odpadkov

Biološke odpadke ne odlagamo v rjav zabojnik z rjavim pokrovom za mešane komunalne odpadke.

Odlaganje bioloških odpadkov se izvaja v zabojnikih z rdečim pokrovom (ti. rdeč zabojnik), ki so pri večstanovanjskih enotah v mestu Kočevje obvezni del zbirnih mest za komunalne odpadke. Odvoz bio zabojnikov poteka enkrat tedensko po urniku odvoza odpadkov in se uporabnikom zaračunava skladno s potrjenimi cenami javne službe glede na število in velikost bio zabojnikov ter pogostostjo njihovega praznjenja. Mesečni strošek tedenskega odvoza enega 120 l – skega bio zabojnika bo po 1. juniju 2019 znašal 7,29 €.

Zabojnik za biološke odpadke lahko pridobijo tudi gospodinjstva individualne gradnje na zaokroženem območju Kočevskega polja (od Gornjih Ložin do Livolda) z izpolnitvijo izjave na povezavi Izjava za pridobitev bio posode_občani. Zabojnik gospodinjstva prejmete v brezplačen najem za čas koriščenja storitve zbiranja bioloških odpadkov. Odvoz bio zabojnikov med aprilom in novembrom poteka tedensko, v zimskem času (od novembra do aprila) pa na 14 dni. Mesečni strošek odvoza enega 120 l – skega bio zabojnika bo po 1. juniju 2019 znašal 5,34 €.  Če gospodinjstvo ni vključeno v odvoz bio odpadkov, se smatra, da bio odpadke kompostira na hišnem kompostniku.

Gospodinjstva v individualnih hišah podeželskega območja svoje biološke odpadke hišno kompostirate, stroški zbiranja bio odpadkov se vam tako ne zaračunavajo.

 

KOMPOSTIRANJE NA LASTNEM KOMPOSTNIKU:

Prvo vprašanje, ki se nam ob odločitvi, da bomo svoje bio odpadke kompostirali doma, pojavi je, kateri kompostnik izbrati. Ponudba na trgu je velika, izbirate lahko med betonskimi, lesenimi ali plastičnimi kompostniki, s pokrovi ali brez njih. Preprosto leseno izvedbo lahko doma izdelamo sami.

Veliko bolj pomembno je, da je kompostnik dovolj velik (vsaj 1 m3), da se toplota v kompostnem kupu ohrani, saj tako razgradnja odpadkov hitreje poteka, in, da kompostniku omogočimo:

  • dostop do kompostnega kupa z vsaj ene strani;
  • dobro prezračevanje;
  • zaščita pred dežjem, snegom in direktnim soncem;
  • odprto dno (za drenažo in lažji dostop organizmov, ki sodelujejo pri razgradnji)

Če je mogoče, imamo 2 kompostnika (v prvem med letom zbiramo odpadke, v drugem pa jeseni začnemo kompostirati).

Kompostnik postavimo v polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Postavljen naj bo v primerni razdalji od sosedovih oken in teras. Kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo iz vseh strani primerno prezračen. Poskrbimo, da bo stal na odcednem mestu, kajti prevelika količina vode, ki bi se zadržala v kompostu, bi povzročila gnitje namesto razgradnje vsebine kompostnika. Priporočamo, da na tem mestu tla utrdimo s približno 10 cm glinaste zemlje.
Kompostiranje-v-lastnem-vrtu

Sestava kompostnega kupa naj bo naslednja:

  • faza 1 oz. dno kupa: plast grobega materiala kot so veje, slama, manjši leseni delci, ki zagotovijo zračnost in odtok vode iz kompostnega kupa,
  • faza 2 oz. zelena plast komposta: kuhinjski biološki odpadki – ostanki hrane, jajčne lupine, ostanki sadja in zelenjave, sveža pokošena trava, ostanki odmrlih hišnih, balkonskih in vrtnih rastlin,
  • faza 3 oz. rjava plast komposta: zdrobljeni ostanki drevja in grmovja po rezanju, odpadlo suho listje, slama, seno, šota, zemlja sobnih in balkonskih rastlin, žagovina naravnega lesa, luščine oreščkov, kavne in čajne usedline, papir, lepenka,
  • faza 4: izmenjaje nalaganje zelene in rjave plasti do maksimalne višine 1,5 metra zaradi lažjega vzdrževanja in premetavanja kupa.

 

Da bo proces razkrajanja potekal optimalno, je pomembna zadostna prisotnost kisika, zato mora biti kompostni kup dovolj zračen in vlažen, da ne gnije in se ne izsuši. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C – 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. V neustreznih razmerah proces nastajanja komposta ne bo potekal. Zračenje kompostnega kupa (npr. s premetavanjem njegove vsebine) naj bi se izvajalo 2 do 3 krat mesečno.

Kompostni kup zaključimo z rjavo plastjo, da se prepreči neprijetne vonjave in ne privabi nezaželene goste kot so podgane ali ptiči. Če imamo težave zaradi živali, izberite raje kompostnik s pokrovom.

Ko je kompostnik poln oziroma po približno pol leta, vsebino kompostnika preložimo, s tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo, praviloma se uporablja sito z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

 

 

kompostnik lesen Kompostnik_plastičen plastična posoda kot kompostnik _posoda_za_bio_odpadke _posoda_za_bio_odpadke